Kam gredo pesticidi in njihovi stranski produkti po tem, ko vstopijo v prst? Kdaj se znajdejo v podzemnih vodah?
Na to vpliva veliko različnih dejavnikov, a raziskovalci na univerzi v Aarhus-u so z inovativnim pristopom ponudili nadvse koristne odgovore. Na največji in drugi najstarejši univerzi na Danskem so prvič uporabili metodo imenovano spektroskopija, da bi ocenili potovanje raztopljenih kemikalij skozi prst.
Zakaj bi nas to sploh zanimalo?
Z uporabo novejših metod lahko bolj zanesljivo ocenijo osnovne lastnosti prsti kot tudi snovi v njej. V praksi merjenje izvajajo na poljih in meritve so že pokazale visoke stopnje zanesljivosti. Razumevanje potovanja kemikalij skozi prst je zelo pomembno. Intenzivna uporaba kemikalij v kmetijstvu neizogibno vodi v onesnaženje vodnih virov. To predstavlja grožnjo za vodne ekosisteme, zdravje človeka in okolja. Pojavnost kemikalij iz kmetijstva v pitnih vodah botruje številnim strogim regulacijam znotraj EU.
Merjenje izven laboratorijev
Zmožnost prsti za prenos raztopljenih kemikalij zavisi od njene sestave in strukture. Običajni načini opazovanja prenosa snovi skozi prst so lahko zelo dragi in delovno zahtevni, zato so se znanstveniki z razmišljanjem izven škatle (ti. »out of the box thinking«) dokopali do inovativnega načina merjenja. Z uporabo vis-NIR spektroskopije lahko s pomočjo infrardeče svetlobe določajo vzorce potovanja snovi skozi prst kar na terenu.
Na krožnikih ni le hrana
Veliko kemikalij se v naravi zelo počasi razkraja. V okolju se zaradi velike rabe nalagajo, zemlja pa tudi po prenehanju uporabe škodljivih kemikalij potrebuje kar nekaj let, da se znebi njihovega bremena. Zaskrbljujoča novica, ki bi nas morala pretresti je, da se veliko zdravju škodljivih kemikalij v hrani znajde na naših krožnikih, preden se izvrši proces razkrajanja. Te snovi nam škodujejo in slabijo naše zdravje.
Kakšno ceno bomo plačali in kdaj? Danes ali čez nekaj desetletij?
Hrana, pridelana z zdravju koristnimi snovmi je prihodnost našega planeta. Na prvi pogled se zdi, da je pridelava le te nekoliko dražja za pridelovalca in kupca. Ampak ali je to res? V kolikor bi pridelava na konvencionalni način upoštevala negativne vplive na okolje tudi s finančnega vidika in bi se za uničenje zemlje s kemikalijami obračunaval sorazmerni delež okoljske takse, bi se pridelovalci kaj kmalu odločili za bolj smotrn način pridelave. Seveda pa takšne in podobne ideje potrebujejo svoj čas, da dozorijo. Avtomobilska industrija se je že morala prilagoditi okoljskim regulativam, samo vprašanje časa je, kdaj bo podobne regulative občutilo tudi kmetijstvo.
Do takrat pa se vprašajmo: kdaj bomo plačali višjo ceno za hrano? Danes ali čez nekaj desetletij?
Naj bo vaš dan poln zdravja!
VIR:
Sheela Katuwal, Maria Knadel, Per Moldrup, Trine Norgaard, Mogens H. Greve, Lis W. de Jonge. Visible–Near-Infrared Spectroscopy can predict Mass Transport of Dissolved Chemicals through Intact Soil. Scientific Reports, 2018; 8 (1) DOI: 10.1038/s41598-018-29306-9
Prosimo, delite naše prispevke: